Postherpetična nevralgija
Postherpetična nevralgija je vrsta nevropatske bolečine, ki nastane po prebolelem pasavcu (okužbi z virusom herpes zoster). Traja dlje kot okužba in se lahko pojavi tudi, ko značilni izpuščaji na koži, ki se običajno naredijo na hrbtu ali nad očesom (obrvmi), večinoma na eni strani telesa, popolnoma izginejo. Najpogosteje prizadene ljudi po 50. letu in bolnike z zmanjšanim imunskim odgovorom, na primer sladkorne bolnike in bolnike po kemoterapiji. Glede na statistične podatke enkrat v življenju prizadene vsakega petega človeka.
Bolečino povzroči virusno vnetje živca. Že ob rahlem dotiku prizadetega predela kože se lahko na njem in na delu, ki ga oživčuje prizadeti živec, pojavi sekajoča, ostra, pekoča ali zbadajoča bolečina. Značilni so tudi zmanjšana občutljivost, spremenjen občutek dotika, občutljivost za hladno in toplo (npr. pri prhanju) in srbenje. Veliko bolnikov navaja težave s spanjem in zmanjšano kakovost življenja. Včasih se zaradi strahu pred bolečino in občutka nelagodja izogibajo higieni prizadetega predela. Zaradi trpljenja se lahko pojavijo simptomi močne depresije in obupa.
Če postherpetične nevralgije ne zdravimo, lahko traja več mesecev, celo let. Zanjo je značilno, da navadni analgetiki, ki jih uporabljamo pri drugih vrstah bolečine (npr. paracetamol), niso učinkoviti. Zato je pomembno, da jo čim prej odkrijemo, potrdimo diagnozo in začnemo ciljno zdraviti. Predpisujejo se predvsem zdravila, ki se sicer uporabljajo za zdravljenje depresije ali epilepsije in ki vplivajo na prenos zaznave bolečine.
Antidepresivi običajno začnejo delovati že po nekaj dneh, poln terapevtski učinek pa se pokaže po 2 do 3 tednih. Antiepileptiki se uporabljajo sami ali v kombinaciji z antidepresivi, da se preprečita razvoj dolgotrajne bolečine in trpljenje. Za uspešno zdravljenje je potrebno redno jemanje zdravil.
Bolniki z nevropatsko bolečino, h kateri spada tudi postherpetična nevralgija, morajo zaradi spremljanja učinkov zdravljenja, pravilne počasne titracije, možnih neželenih učinkov in dobrega načrta zdravljenja aktivno sodelovati z izbranim zdravnikom. To je bistvenega pomena za uspešno zdravljenje in zmanjšanje njihovega trpljenja.
Božena Jerković Parać, dr. med., specialistka anesteziologinja