Mnenja strokovnjakov

Nevropatska bolečina pri raku

Nevropatska bolečina, ki nastane zaradi okvare ali bolezni živčnega tkiva, je pogosta spremljevalka raka. Bolniki čutijo hladen ali pekoč občutek v različnih predelih telesa. Včasih jih bolečina spominja na zbodljaje neštetih iglic ali pa je podobna sunkom elektrike po telesu. Na prizadetih mestih čutijo mravljinčenje ali odrevenelost, včasih jim že nežen dotik povzroči hudo bolečino. Nekateri doživljajo vse opisano, drugi le eno od naštetih občutij. Najpogosteje so prizadeti roke in stopala.

Nevropatska bolečina je lahko posledica rakave bolezni, saj tumor zaradi vraščanja ali pritiska okvari živce in dobro oživčena tkiva. Včasih pa živčna tkiva okvarijo snovi, ki jih telo izloča zaradi tumorja. Gre za tako imenovani paraneoplastični sindrom.

Nevropatska bolečina nastane tudi kot posledica zdravljenja raka. Povod za njen nastanek so lahko kirurgija, kemoterapija in obsevanje, ki sicer učinkovito zdravijo raka. Kadar se pojavi kmalu po začetku zdravljenja ali so njeni simptomi zelo hudi, je treba zaradi nje zdravljenje spremeniti ali prilagoditi. Lahko pa se pojavi z zakasnitvijo, čez mesece, leta. Takrat pogosto vzbuja skrb, ali se ni bolezen morda ponovila.

Najučinkovitejša zdravila proti nevropatski bolečini so iz skupin za zdravljenje depresije in epilepsije, ki spreminjajo prenos impulzov po živcih med možgani, hrbtenjačo in drugimi deli telesa. Ne delujejo  čez noč, ampak začnejo v celoti učinkovati po nekaj tednih rednega jemanja, zdravljenje pa traja tudi več mesecev. Da bi dosegli čim hitrejši učinek in se kar najbolj izognili neželenim učinkom zdravil, pogosto zdravimo kombinirano. Zdravilom ali njihovi kombinaciji dodamo fizioterapijo, psihoterapijo in komplementarne metode zdravljenja, s katerimi delujemo na živce, na primer akupunkturo, masažo in sproščanje.

Nevropatska bolečina človeka prizadene na več ravneh. Otežuje delo in druge dnevne dejavnosti, slabša spanje in razpoloženje ter ovira družabno življenje, zato jo je pomembno prepoznati, govoriti o njej in jo zdraviti.

Ana Pekle Golež, dr. med., specialistka anesteziologinja

Nevropatska bolečina ob zdravljenju s kemoterapijo

Nekatere oblike zdravljenja raka lahko povzročijo okvaro živcev. S strokovnim izrazom to stanje imenujemo periferna nevropatija. Gre za neželeni učinek, ki je odvisen od vrste citostatika, njegove količine in trajanja zdravljenja. Med citostatike, ki pogosteje povzročajo okvaro živcev, spadajo spojine s platino (cisplatin, karboplatin, oksaliplatin), taksani (paklitaksel, docetaksel) in vinca alkaloidi.

Dodatno tveganje za nastanek in poslabšanje periferne nevropatije ob zdravljenju s kemoterapijo predstavljajo bolezni, ki same povzročajo okvaro živčevja. To so sladkorna bolezen, okvarjen periferni obtok in nekatere avtoimunske bolezni. Tveganje prinaša tudi pretirano pitje alkohola.

Najpogosteje so prizadeti senzorični živci, ki prenašajo sporočila o dotiku, bolečini, hladu in vročini. Zaradi njihove okvare bolnik v prizadetih delih telesa čuti pekočo bolečino, mravljinčenje, drobno zbadanje in odrevenelost. Bolečina je včasih ostra, zbadajoča, lahko se pojavlja v napadih, kot sunek elektrike. Največkrat so prizadeta stopala in roke, bolečina pa se lahko razširi do kolen in komolcev, na dele, ki jih običajno pokrivajo nogavice in rokavice. Navadno sta simetrično prizadeti obe strani telesa.

Pogosto se hkrati pojavljajo tudi drugi simptomi, kot so slabša mišična moč, prizadetost fine motorike, motnje ravnotežja in koordinacije. Včasih bolniki slabše zaznavajo temperaturne razlike ali čutijo bolečino že ob nežnem dotiku.

Nevropatska bolečina prizadene do 40 % bolnikov, ki se zdravijo z omenjenimi citostatiki. Lahko se pojavi že kmalu po začetku kemoterapije in se sčasoma poslabšuje. Pri nekaterih je prehodna, lahko pa vztraja še tedne in celo mesece po končani kemoterapiji.

Zdravimo jo z različnimi zdravili v obliki tablet, obližev ali mazil. Najučinkovitejša so zdravila, ki delujejo na okvarjeno živčevje. Njihov učinek nastopi postopno, zato je zdravljenje pogosto dolgotrajno. V pomoč so tudi fizikalna in delovna terapija, psihoterapija in komplementarne metode, na primer akupunktura, relaksacija in masaža.

Če je nevropatska bolečina huda ali se poslabšuje, je treba prilagoditi onkološko zdravljenje. Pomembno je, da se bolnik o težavah pogovori z zdravnikom onkologom, ki v nekaterih primerih zamenja citostatik ali kemoterapijo celo ukine.

Bolniki pa lahko marsikatero težavo omilijo tudi sami. Odsvetovana so tesna oblačila in obutev, saj lahko poslabšajo stanje. Simptome praviloma poslabšata tudi pitje alkohola in kajenje. Grelniki vode naj bodo nastavljeni na srednje visoko temperaturo, da se zmanjša nevarnost opeklin. Pri delu se je treba izogibati ostrim predmetom in nositi delovne rokavice. Priporočljiva je zmerna telesna dejavnost, ker izboljša prekrvitev telesa in odpornost proti nevropatiji. Pomembno je tudi redno in pravilno jemanje predpisanih zdravil. Prizadete dele telesa je treba opazovati in o morebitnem poslabšanju stanja obvestiti onkologa.

Ana Pekle Golež, dr. med, spec. anesteziologije