Mnenja strokovnjakov

V tej rubriki objavljamo prispevke zdravnikov o različnih tipih nevropatske bolečine.

Nevropatska bolečina pri raku

Nevropatska bolečina, ki nastane zaradi okvare ali bolezni živčnega tkiva, je pogosta spremljevalka raka. Bolniki čutijo hladen ali pekoč občutek v različnih predelih telesa. Včasih jih bolečina spominja na zbodljaje neštetih iglic ali pa je podobna sunkom elektrike po telesu. Na prizadetih mestih čutijo mravljinčenje ali odrevenelost, včasih jim že nežen dotik povzroči hudo bolečino. Nekateri doživljajo vse opisano, drugi le eno od naštetih občutij. Najpogosteje so prizadeti roke in stopala.

Nevropatska bolečina je lahko posledica rakave bolezni, saj tumor zaradi vraščanja ali pritiska okvari živce in dobro oživčena tkiva. Včasih pa živčna tkiva okvarijo snovi, ki jih telo izloča zaradi tumorja. Gre za tako imenovani paraneoplastični sindrom.

Nevropatska bolečina nastane tudi kot posledica zdravljenja raka. Povod za njen nastanek so lahko kirurgija, kemoterapija in obsevanje, ki sicer učinkovito zdravijo raka. Kadar se pojavi kmalu po začetku zdravljenja ali so njeni simptomi zelo hudi, je treba zaradi nje zdravljenje spremeniti ali prilagoditi. Lahko pa se pojavi z zakasnitvijo, čez mesece, leta. Takrat pogosto vzbuja skrb, ali se ni bolezen morda ponovila.

Najučinkovitejša zdravila proti nevropatski bolečini so iz skupin za zdravljenje depresije in epilepsije, ki spreminjajo prenos impulzov po živcih med možgani, hrbtenjačo in drugimi deli telesa. Ne delujejo  čez noč, ampak začnejo v celoti učinkovati po nekaj tednih rednega jemanja, zdravljenje pa traja tudi več mesecev. Da bi dosegli čim hitrejši učinek in se kar najbolj izognili neželenim učinkom zdravil, pogosto zdravimo kombinirano. Zdravilom ali njihovi kombinaciji dodamo fizioterapijo, psihoterapijo in komplementarne metode zdravljenja, s katerimi delujemo na živce, na primer akupunkturo, masažo in sproščanje.

Nevropatska bolečina človeka prizadene na več ravneh. Otežuje delo in druge dnevne dejavnosti, slabša spanje in razpoloženje ter ovira družabno življenje, zato jo je pomembno prepoznati, govoriti o njej in jo zdraviti.

Ana Pekle Golež, dr. med., specialistka anesteziologinja