Znaki in prepoznavanje

Kaj je nevropatska bolečina?

Bolečina je normalen odziv telesa, ki nam sporoča, da se v njem nekaj dogaja ali da je prišlo do poškodbe. Ima varovalno funkcijo, saj se zaradi nje navadno umaknemo in tako preprečimo nadaljnje poškodbe. Bolečino zaznamo, ker se dražljaji iz poškodovanih tkiv po posebnih čutnih živcih prevajajo od poškodovanega dela telesa do hrbtenjače in nato do možganov.

Nevropatsko bolečino pa povzroči neposredna poškodba ali bolezen živca, ki zaznava bolečino, ali delov živčevja, ki prenašajo bolečinske signale (hrbtenjača, možgani).

Ta vrsta bolečine ima posebne značilnosti. Navadno je huda in dolgotrajna, zato zelo zmanjša bolnikovo sposobnost za vsakodnevne dejavnosti in delo, vpliva tudi na njegovo družabno življenje.

Simptomi se pogosto pojavljajo ali stopnjujejo konec dneva in ponoči, kar povzroča hude motnje spanja.

Z nevropatsko bolečino sta velikokrat povezani tudi depresija in tesnoba, ki še poslabšata kakovost življenja bolnikov in njihovih bližnjih.

Kako se občuti nevropatska bolečina?

Nevropatsko bolečino spremljajo neprijetni simptomi in moteče zaznave. Še vedno pa jo preslabo poznamo in težko razumemo.

Prisluhnite disonanci zvokov, ki ponazarjajo doživljanje te bolečine.

Nevropatska bolečina ima posebne značilnosti. Pojavi se lahko tedne, mesece ali celo leta po poškodbi ali začetku bolezni in običajno traja dolgo časa, le redko izgine sama od sebe. Pojavlja se v sunkih in valovih. Bolniki nimajo enakih in tudi ne enako izrazitih simptomov.

Občutki, značilni za nevropatsko bolečino

Bolniki jo najpogosteje opisujejo kot bliskovito, pekočo, ostro, zbadajočo, žarečo, mravljinčavo ali elektrizirajočo. Prizadeti del je lahko manj občutljiv, otrpel. Bolečino lahko sproži že blag dotik ali neboleč dražljaj (npr. stik z rjuho, blag poteg po koži) ali pa se pojavi spontano. Dražljaj, ki bi normalno povzročil blago bolečino, lahko sproži zelo hudo ali neznosno bolečino.

Kdo se sooča z nevropatsko bolečino?

Nevropatska bolečina je lahko zaplet različnih bolezenskih stanj ali poškodb. Okvaro živcev pogosto povzroči sladkorna bolezen; kar četrtina teh bolnikov trpi za bolečo kronično nevropatijo. Vzrok so lahko še poškodbe živcev po nesrečah ali kirurških posegih, vnetja in okužbe (npr. pasovec), nekatere spremembe v hrbtenici, čezmerno pitje alkohola ter rak in njegovo zdravljenje (npr. kemoterapija, obsevanje). Nevropatska bolečina lahko nastane tudi po možganski kapi, poškodbi hrbtenjače in ob multipli sklerozi. V teh primerih gre za okvaro osrednjega živčevja.

Zaradi kronične nevropatske bolečine trpi od 7 do 10 % odraslih.

Občutijo jo bolniki z različnimi bolezenskimi stanji:

• 37 % bolnikov s kronično bolečino v križu,

• 26 % bolnikov s sladkorno boleznijo,

• 20 % bolnikov z rakom,

• 10 % bolnikov s pasovcem (herpes zoster),

• 70 % bolnikov s poškodbo hrbtenjače.