Mnenja strokovnjakov

V tej rubriki objavljamo prispevke zdravnikov o različnih tipih nevropatske bolečine.

Bolečina v križu s simptomi nevropatske bolečine

Bolečina v križu ali lumbalgija je eden od najpogostejših razlogov za obisk pri zdravniku. Večina ljudi jo doživi vsaj enkrat v življenju. Po raziskavi o pojavnosti kronične bolečine v Sloveniji, ki je potekala leta 2019, je bila bolečina v križu na prvem mestu, saj je kar 63 % anketirancev z bolečino opisovalo tudi bolečino v križu. Širi se lahko v noge, ni pa nujno. Večinoma je prehodna in kratkotrajna, pri več kot polovici bolnikov pa se občasno ponavlja tudi pozneje.

Bolečina v križu, zlasti če je kronična, je zelo kompleksno stanje z različnimi vzroki. Čeprav je pogosta, velikokrat ne najdemo natančnega vzroka in jo v 85 do 95 % označimo kot nespecifično. To pomeni, da je zdravljenje le simptomatsko, saj vzrok lahko odpravimo le, kadar je popolnoma jasen.

Po najnovejši razvrstitvi je bolečina v križu lahko posledica draženja živcev za prevajanje bolečine (nociceptivna), okvare ali bolezni teh živcev (nevropatska) ali spremenjenega delovanja živcev, pri čemer za to ne najdemo vzroka (nociplastična).

Če je vzrok bolečine znan, je zdravljenje lahko vzročno. Pri nespecifični bolečini v križu skuša zdravnik že na začetku zdravljenja prepoznati bolnike, pri katerih je zelo verjetno, da bodo potrebovali bolj kompleksno obravnavo. Pri tem si lahko pomaga z različnimi testi za ugotavljanje, kako bolečina vpliva na bolnikovo fizično, psihično in socialno sposobnost.

Bolnike z enostavnejšo bolečino pouči o njihovem stanju in jim po potrebi predpiše majhne odmerke navadnih analgetikov (npr. paracetamol, metamizol). Bolnike z nekoliko kompleksnejšo bolečino napoti tudi na fizioterapijo, lahko jim predpiše nesteroidna protivnetna zdravila. Tiste, pri katerih oceni, da se njihova bolečina lahko spremeni v kronično, pa napoti še k psihologu.

Pri zdravljenju nevropatske bolečine pa je treba upoštevati ustrezne smernice.

prim. Gorazd Požlep, dr. med., specialist anesteziolog

Hernija medvretenčne ploščice

Hernija medvretenčne ploščice ali hernija diskusa je eden od pogostih vzrokov za bolečino v križu. Pojavi se približno pri 2 do 4 % ljudi, najpogosteje med 25. in 45. letom starosti. V 90 % se pojavi v bolj obremenjenem ledvenem delu hrbtenice.

Medvretenčne ploščice so ploščate strukture med vretenci, sestavljene iz želatinastega jedra in vezivnega obroča. Njihova vloga je blaženje pritiskov, ki v hrbtenici nastajajo med gibanjem.

Večinoma se prehranjujejo s prehajanjem hranil iz okolice, ker niso dovolj prekrvljene. To je tudi glavni razlog, da se slabo obnavljajo in se začnejo starati že po 20. letu starosti. Zato se stanjšajo, pojavijo se lahko tudi razpoke v vezivnem obroču, skozi katere lahko prodre želatinasto jedro, kar imenujemo hernija medvretenčne ploščice. Do tega najpogosteje pride v jutranjih urah, ko je v ploščici največ vode.

Od tega, kje in v kolikšni meri je prišlo do hernije medvretenčne ploščice, so odvisni tudi simptomi. Najpogosteje se začne z bolečino v križu, ki se stopnjuje in širi v nogo, intenzivnejša pa je ob napenjanju. Če je želatinasto jedro v stiku s peto ledveno živčno korenino in prvo križnično korenino, ki sestavljata ishiadični živec, se bolečina širi po zadnjem delu stegna in goleni v stopalo. Če je hernija višje in prizadene drugo, tretjo ali četrto ledveno korenino, se bolečina širi v sprednji del stegna. Pozneje bolečina v križu popusti in ostane samo v nogi. Nato lahko popusti tudi v nogi, pojavi pa se lahko pareza oziroma oslabelost stopala.

Prognoza hernije medvretenčne ploščice je običajno dobra. Ob pojavu bolečine v križu in nogi moramo obiskati svojega družinskega zdravnika, da naredi telesni pregled, slikovno diagnostiko, predpiše zdravljenje s protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili ter nas napoti na fizioterapijo. V 80 % težave minejo v 6 do 8 tednih. Če v tem času ne pride do izboljšanja, je potreben pregled pri specialistu.

V nekaterih primerih je potrebno operativno zdravljenje, zlasti če bolečina traja dlje kot 3 mesece in se ne odziva na protibolečinsko zdravljenje (ne pomaga niti zdravljenje z več protibolečinskimi zdravili hkrati). Oslabelost mišic ali nezmožnost odvajanja vode in blata pa sta razloga za takojšnjo operacijo.

Operativno zdravljenje daje dobre in odlične rezultate v 80 do 85 %, pri 10 % ljudi pa določen del težav ostane. Slabši rezultati so predvsem pri tistih, ki na operacijo čakajo predolgo. Z operacijo ne smemo odlašati več kot 3 ali 4 mesece od prvega pojava simptomov, saj pride po daljšem pritisku na živec do nepovratnih sprememb, ki lahko vodijo do kronične poškodbe živca in nevropatske bolečine. Ta se lahko pojavi tudi pri zelo izraziti utesnitvi živca, čeprav traja le nekaj dni.

Bolniki nevropatsko bolečino zaznavajo kot pekočino in mravljinčenje po nogi, ki je običajno izrazitejše ponoči ali v mirovanju. Teh težav se ne da odpraviti z običajnimi protibolečinskimi zdravili. Potrebno je dolgotrajno zdravljenje z zdravili, ki jih imenujemo nevromodulatorji (gabapentin, pregabalin).

asist. dr. Lovro Suhodolčan, dr. med., specialist ortopedske kirurgije

Spinalna stenoza

Se bolečina širi iz križa v noge?

Spinalna stenoza je zoženje hrbteničnega kanala, ki se največkrat pojavi v ledvenem predelu. Povzroča bolečino, ki se iz križa prek zadnjice širi v noge. Večinoma prizadene starejše od 60 let. Kako prepoznati težave in kako ukrepati? Svetuje specialist ortopedske kirurgije.

Kaj moramo vedeti o spinalni stenozi?

O spinalni stenozi govorimo, kadar se zaradi naravnega procesa staranja in z njim povezanih sprememb hrbtenični kanal toliko zoži, da to mehanično utesni hrbtenjačo in živce, ki potekajo v njem.

Med starostne spremembe, ki povzročajo zožitev hrbteničnega kanala, uvrščamo obrabo in zadebelitev malih hrbteničnih sklepov ter vezi in ligamentov, ki obkrožajo hrbtenični kanal. Navadno gre za več sprememb hkrati. Po 65. letu je spinalna stenoza najpogostejši vzrok za operativno zdravljenje ledvenega dela hrbtenice.

Kako prepoznamo simptome?

Simptomi spinalne stenoze se pojavljajo predvsem pri starejših, navadno po 60. letu starosti. Posledica zožitve hrbteničnega kanala v ledvenem predelu je značilna bolečina v nogah. Začne se v križu, od tam pa se prek zadnjice širi v noge. Pojavi se pri hoji ali dolgotrajnem stanju z vzravnano hrbtenico, v mirovanju pa popusti ali celo povsem izgine. Dlje kot bolniki hodijo, izrazitejša postaja bolečina, zato se morajo po določeni razdalji ustaviti in počivati. Pri hoji jih vleče naprej, lažje hodijo po hribu navzgor kot navzdol, pri kolesarjenju (ko je telo nagnjeno naprej) pa bolečine navadno ne občutijo. Pri napredovali bolezni lahko med hojo izgubijo mišično moč v nogah.

Kaj lahko storimo?

V začetnih fazah je ključno, da prilagodimo telesne dejavnosti, simptome spinalne stenoze pa blažimo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili. Potrebna je tudi fizioterapija. Če se težave ponovijo ali so dolgotrajnejše, je pogosto potrebno operativno zdravljenje, ki je uspešno v 80 % primerov.

Po kirurškem posegu se v nogah občasno še vedno lahko pojavita pekoč občutek in mravljinčenje, ki sta lahko posledica nepopravljivih poškodb živcev. To vrsto bolečine imenujemo nevropatska bolečina. V tem primeru je priporočljivo dolgotrajno zdravljenje z zdravili, ki spadajo v skupino nevromodulatorjev (npr. pregabalin, gabapentin). Ta zdravila ugodno vplivajo na živčne strukture in učinkovito lajšajo nevropatsko bolečino.

Asist. dr. Lovro Suhodolčan, dr. med., specialist ortopedske kirurgije


Če tudi vi občutite pekočo, zbadajočo in mrazečo bolečino ali mravljinčenje, ne odlašajte. Poiščite pomoč pri svojem družinskem zdravniku, ki bo s pravimi zdravili olajšal vaše težave in izboljšal kakovost vašega življenja.